1. |
Odboj
04:27
|
|
||
Potopljena misel jutra, dviga senco nad nebo
prah v vetru te ujame in prekrije telo
in vprašam tebe, kaj naj storim, zdaj izgubljava
vse lepote sveta
Ni za vedno kamen, ki ga nosi dlan za čudeže
ko moment udari zgodbo in dobi poražene
in vprašam tebe, kaj naj storim, zdaj ne vidiva
vrhove najinih gora
Proti soncu dvigam svoj pogled
prinesem tebi barve spet
strah in slog premaganih otrok
ustavi zdaj in pripelje novo, svetlo nebo
Ko na robu gledava vesolje, oko mi krvavi
kako globoko padajo vse karte in spomin
a vstanem in se še borim za drugo ime
gledam visoko, lovim svetlobo za te
Proti soncu dvigam svoj pogled
prinesem tebi barve spet
strah in slog premaganih otrok
ustavi zdaj in pripelje novo, svetlo
Proti soncu dvigam svoj pogled
prinesem tebi barve spet
strah in slog premaganih otrok
ustavi zdaj in pripelje novo, svetlo
|
||||
2. |
Stolpi
04:25
|
|
||
Nisva sama, noč odpira vrata in njo gospa
kot da jedel bi zaslon
veličina samih velikanov podarja ti
barve tvojih mest ljudi
bova skočila na drugo stran
nikar ne štejva, nikar ne štej
Stolpi kličejo, a že čutiš zrak, a že čutiš zrak
ko beživa tja
sredi polja kraj, ki si ga poznal in kjer si spoznal
da tvoja so tla
Blešči se sij, sedemsto korakov do prvega
te prebuja astronavt
zdaj sva blizu in gledava ta svet, da vzameva
kar ponuja še ta kraj
bova skočila na drugo stran
(ker že od nekdaj si čakal nanj)
nikar ne štejva, nikar ne štej
Stolpi kličejo, a že čutiš zrak, a že čutiš zrak
ko beživa tja
sredi polja kraj, ki si ga poznal in kjer si spoznal
da tvoja so tla
Si dojel, da si gnal
si dojel, da še ne moreva
prestavljati vrat
kot volkovi v luno
med povratniki bom zvesto
ko najdem svoj čas
Stolpi kličejo, a že čutiš zrak
sredi polja kraj, ki si ga poznal
stolpi kličejo, a že čutiš zrak
sredi polja kraj, ki si ga poznal
|
||||
3. |
Kormoran (Nisem moril)
03:48
|
|
||
Misliš danes, da si moder
ali naivno zelen
v kleti, ko odpirava
kdo je kriv, kdo odhaja s solisti
Ne vem zakaj, povedati nisem dolgo znal
na lestvi labeliranih misli
upam, da naju ne ponovim nekoč
upam, da ti jeklenih si kosti
Vem, da nisem moril
in da nisem verjel
ostajava le suvenir, saj prevestno sva kormoran
ki gre globoko v val
izbiram vožnjo nazaj
ker že je videti v ambiciji
da padla sva že nocoj
Hladno se vedeš, slavo zbija nagon
spremenil si se v umivalniku sreče
upava tja, čisto do konca
tudi če tam podiraš dom, menjaš dom
Vem, da nisem moril
in da nisem verjel
ostajava le suvenir, saj prevestno sva kormoran
ki gre globoko v val
izbiram vožnjo nazaj
ker že je videti v ambiciji
da padla sva že nocoj
da padla sva že nocoj
za antideluksične, antideluksične dneve
Le suvenir, saj prevestno sva kormoran
ki gre globoko v val
izbiram vožnjo nazaj
ker že je videti v ambiciji
Kormoran, kormoran, koga ima rad, kormoran
da padla sva že nocoj
vem, da nisem moril
in vem, da nisem verjel
v ambiciji
|
||||
4. |
Soviet
04:33
|
|
||
Je čuvaj in za čuvajem je polna knjiga
zbudi life je rekel in zapeljal v drugi predor
bije naj ko soba brez upiranja zaspi
ob oknu si o pridi greva draga na polje soli
In navigira, navigira
soviet, soviet
Je srečal te in povabil s sabo
na obraz narisala s ponosom si svoj simbol
bije strah, a veš da strah ti vedno reže krila
ne čakajva na vreme in mehek rob za pisan sprehod
In navigira (verjela sva sama), navigira
soviet, soviet
Plavajva vse do dna pa če umreva
umreva že na isti dan kot prvak
ne obračaj nazaj saj zemlja gori
med kožami obetov
plavajva
Kje si zdaj, kje si zdaj
verjela sva sama, oba
ime zaliva
Plavajva vse do dna pa če umreva
umreva že na isti dan kot prvak
ne obračaj nazaj saj zemlja gori
med kožami obetov
plavajva
Vse do dna pa če umreva
umreva že na isti dan kot prvak
ne obračaj nazaj saj zemlja gori
med kožami obetov
plavajva
Vse do dna pa če umreva
umreva že na isti dan kot prvak
ne obračaj nazaj saj noč že gori
med kožami obetov
plavajva
(Kje zdaj si vrhove kopal doma
in metal sebi svoj značaj
vse do dna iskal popoln kisik
lačno, brez kontrol)
|
||||
5. |
V ustih bleda
04:04
|
|
||
To je kandidat
ali mamut, ki ga vleče na
to je mamut, ki ga vleče na
most odpiranja
predolgo sta že v ustih bleda
in plavata v rutini
Tiho, ne govori
ostajaj raje sam v dvojini
ne delaj si zapletov
so dvogovori ji vedno težji od zabavnosti
ne vprašaj zanj
Nemo sta sedela oba brez namer
na pobočju ločenih paralel
nista izvedela pravih tem
saj je bil obraz iz vitrin bolj zanimiv
Zvesti monolog
kdo sta danes, jo zanima sploh
morda je laik za svoj odnos
vselej dekodiranje, on išče nove definicije
ko izklaplja se
Nemo sta sedela oba brez namer
na pobočju ločenih paralel
nista izvedela pravih tem
saj je bil obraz iz vitrin bolj zanimiv
mirno je strmela, ravno, tja navzdol
z disciplino težko kot beton
nista videla teh stvari
da se postavita v arteriji
Pokaži mu sebe, pokaži mu pot
ne zapiraj morja
pokaži mu sebe, pokaži mu pot
na zagorela polja
Morda bi se naučila, bleda balerina, bolje streljati pogovore z njim
morda bi se naučila, bleda balerina, bolje streljati pogovore z njim
morda bi se naučila, bleda balerina, bolje streljati pogovore z njim (nista videla stvari)
morda bi se naučila, bleda balerina, bolje streljati pogovore z njim (da se postavita)
morda bi se naučila, bleda balerina, bolje streljati pogovore
|
||||
6. |
Konji že jočejo
05:09
|
|
||
Noč je napovedala novo pot
vzela je junake, vzela rod
zmaga in hkrati poraz
spomin in stena, obraz
Hvala tebi, hvala za takšen dan
dobil kar sem iskal, a izgubil to
morda jo spet vidimo
morda pozabimo to
Luči plešejo, ko mi dvigajo pozdrav
a vse zaman, jaz še hočem ostati tam
večerne zvezde naju kličejo
na robu jezera strmiva v njo
zdaj bo ustavilo, spet konec bo
konji že jočejo
Čas nam krade stare, obrabljene
igre zmajev in smeh na vrhu mest
vem, da trenutek boli
ko ubijaš svoje ljudi
Luči plešejo, ko mi dvigajo pozdrav
a vse zaman, jaz še hočem ostati tam
večerne zvezde naju kličejo
na robu jezera strmiva v njo
zdaj bo ustavilo, spet konec bo
konji že jočejo
Luči plešejo, ko mi dvigajo pozdrav
a vse zaman, jaz še hočem ostati tam
večerne zvezde naju kličejo
na robu jezera strmiva v njo
zdaj bo ustavilo, spet konec bo
konji že jočejo
|
||||
7. |
Lov
04:20
|
|
||
In zdaj odhajaš na drugo stran mesta
in siva voda ti skriva oči
včeraj smo ponosni bili
globoko tavaš v temne gozdove
za tabo tulijo pridi nazaj
led ustavi spet, a do konca bil ne bo
do noči, do noči in do noči ostaja
hladen je zrak in divji je zvok
odpira se dan prisilnih porok
Ni treba stati z mano, lahko pa jih skupaj gledava
kakšen je lov, kakšen je lov
vem, da ne spijo doma
in tema je objela, je zadnji boj, ki ga vidiva
kakšen je lov, kakšen je lov brez psa
Pomislil, ko te je prvič zagledal
da so največje oči kar so bile
in najlepši plen, ki živel
močno prilepil se je na tebe
da te ujame še to jesen
zvesto bo sledil vse dokler lahko zdrži
do noči, do noči in do noči vztraja
da osvoji ga, odnese domov
in kaže vsem na steni rogov
Ni treba stati z mano, lahko pa jih skupaj gledava
kakšen je lov, kakšen je lov
vem, da ne spijo doma
in tema je objela, je zadnji boj, ki ga vidiva
kakšen je lov, kakšen je lov brez psa
Gledam, ko tema je objela, kakšen je lov
gledam, tema je objela, kakšen je lov
Hodil bom počasi a hodil bom, ker skoraj sva sled obrnila
hodil bom počasi a hodil bom, ker skoraj sva sled obrnila
in hodil bom počasi a hodil bom, ker skoraj sva sled obrnila
čisto blizu vrat
|
||||
8. |
Tujca 8
05:06
|
|
||
Me veseli
blizu sva z rameni pristala
blizu sva z rameni pristala
v mleku mnogega
uradniki so pili zgoraj
Se ti ne zdi
da sva si obraze poznala
da sva si obraze poznala
brez umivanja
svojih psihadeličnih tokov
Za meter sem obstal
sam malo, sam malo, vem, da tu se mi godi
zajeta sva oba v zrcalu
letalo riše ravne strele
Cirkus hira
sebe bi lahko naredila, a domov je sila nosila
zaklenjena močno
v stenah si premajhnega mesta železnega
Za meter sem obstal
sam malo, sam malo, vem, da tu se mi godi
zajeta sva oba v zrcalu
letalo riše ravne strele
Praviš, da v hrbtu čutiš vse
a ne primeš niti hladne roke
ker veš, da ne moreš dobiti nič
neverjetno blizu vleče
izgleda kot, da je res sever
in veš, da ne moreš storiti nič
saj ne upaš gledati krvi
neverjetno blizu
In radio igra sedemnajst, ko morava nazaj v temo in pretežko klet
ker ni, nikoli ni bilo dovolj višine za prepozne tujce
Za meter sem obstal
sam malo, sam malo, vem, da tu se mi godi
zajeta sva oba v zrcalu
letalo riše ravne strele
za meter sem obstal
sam malo, sam malo, vem, da tu se mi godi
zajeta sva oba v zrcalu
letalo riše ravne strele
|
||||
9. |
J. Buržujski
06:02
|
|
||
Kaj oddelal si kandidat
kaj nese kam
v jami si lovil, lovil si sončen dan
hranil slepo smreko
in kožo oddal
le kdo te bo jutri poznal
in zvesto mi daj, zvesto mi daj
Pripeljal si me zgodaj
že zdavnaj sem dosegel prag
nabiranja darov na stari ideal
dvignjene manjšine
noge za denar moj dobri gospodar
bežijo ti misli
spregledal si oči, postavljaš položaj
prelepih zveri
Ti si moj kralj
zares, kreiraš sence
Si dobil svoj čaj
in spremljal porno?
Uspešno v temi si pojedel nov prah
z umazanih gradov, ki mečejo nazaj
v ta prazen kraj
vzel si mi dan, vzel si mi dan
vzel si mu dan, vzel si
sosedov pes že laja in zunaj ti zvoni
za dnevne male smrti
Ti si moj kralj
zares, kreiraš sence
Si nas ljubil kdaj?
Pod rebri, saj ti kreiraš sence
Si pozabil? Noriš solo v porno
In smetana, smetana
ti si moj up, si moj up?
vzemi zdaj, vzemi zdaj
mi vsi vemo, vsi vemo
da vsi vedo, vsi vedo,
da vse ti dam, vse ti dam
primi zdaj (vzemi zdaj, vzemi zdaj)
samo ne bodi tu (tebi dam, vse ti dam)
smetana (vzemi zdaj, vzemi zdaj)
o smetana (tebi dam, vse ti dam)
greš solo v porno, greš solo v porno
greš solo v porno, greš solo v porno
o smetana
|
||||
10. |
Atmosfera tu
02:36
|
|
||
A vidiš odsev
pristaja s strani močno
v obleki noči
z lepilom iz večnosti
tebi
|
Pavlov Slovenia
Pavlov is a three-piece band from Litija, Slovenija. Fusing elements of post-punk revival and new wave, they create a landscape of dark indie rock.
Streaming and Download help
If you like Pavlov, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp